Okna

Vonj kraške jeseni je predramil Leopolda I. iz njegovih samotnih razmišljanj. Bil je pozen oktober leta 1660. Habsburški cesar se je po obisku Ljubljane vračal nazaj v Trst. Bližal se je čas kosila in Leopold I. je naročil svojim spremljevalcem, naj odjezdijo naprej poiskat gostišče.

Že čez slabe pol ure so prijezdili nazaj. »Prav prijetno gostišče smo našli, gospod. Kraj se imenuje Lokev in res ni več daleč stran,« so hiteli razlagati. Zadovoljen se je naslonil nazaj v oblazinjen sedež. Niso se zmotili. Kmalu je v daljavi opazil kamnito naselje. Visok cerkveni zvonik, obrambni stolp, kamnite hiše ... črne pravokotne odprtine. Presenečen je opazil številna odprta okna v zgornjih nadstropjih hiš.

Glas o njegovem prihodu se je hitro razširil naokoli. Staro in mlado je hitelo na trg gledat habsburškega cesarja. Na kamnitem hišnem pragu je Leopolda I. pričakal gostilničar z izbrano jedjo. Nenaden sunek severnega vetra je glasno zaprl lesena polkna. Cesar je zavzdihnil in pogledal gostilničarja, ki ga je gledal v pričakovanju.

Tako je poskusil lokavski pršut.